Preskoči navigacijo .

Sorca

Dopust je že mimo, na Sorco smo šli z namenom, da potegnemo iz sezone še zadnji maximum. Nekaterim je uspelo, Srečotu na žalost ne(200km)! Dan je pač prekratek, bo pa izziv za naslednjo sezono. Srečotu pa vsa čast, da nas je popeljal do tja, do kjer smo do sedaj samo sanjali.
zupy

Možnosti prikaza komentarjev

Izberite način prikaza komentarjev in kliknite na "Shrani nastavitve" za aktivacijo sprememb.

zupy še zmer si isti

zupy
še zmer si isti GERONIMO! in prav je TAKO!

Ja, smo dolgo čakali na

Ja, smo dolgo čakali na štartu, ker je bilo oblačno.Tolminčani, pa še nekateri so šli kar nazaj na Kobalo. Ko smo poleteli, je delalo še bolj slabo, pa precej bočnega vetra je bilo, tako da je bilo v zraku kar precej "živčno". Ekipa - Robi (Zupan), Alen (Cizej) in jaz - se je nsto kar hitro pomikala proti Krnu, Jani (Kanižar) pa je ostal malo zadaj in pristal blizu Tolmina. Je pa spoznal tudi ta del poti, kar mu bo naslednjič prišlo zelo prav, tako da je svoj zastavljen cilj opravil.
Na Kobariški Stol in naprej do Čampona je šlo gladko. Robi se je tu odločil za vrnitev nazaj, z Alenom pa sva jo mahnila naprej čez široko dolino in jezero v italijanske "vukojebine". Dobro, da ni imel kamna s sabo, ker bi mi ga ud jeze verjetno vrgel v hrbet, ko je vozil za mano, saj je bil prepričan, da bova kje obvisela v področjih brez pristankov, oziroma da niti slučajno tisti dan ne bo več videl Slovenije, ker ne bova prišla nazaj. No, v slogi je moč in obrnila sva po dobtih 90-ih kolimetrih, tsko da je bila še možnost za 200, če se podaljša zadnji dolet proti Železnnikom in še malo naprej, kot je šlo ponavadi. Ker pa je že konec avgusta, so dnevi kratki. Po dolgo vožnji ITA-SLO sva sva Krn še uspešno nabrala na 2200 m in prišla na Tolminski Kigavec skoraj na 1700 m. Nekaj minut pred nama sta tam Kurnik in Šavs še uspešno pobrala zadnjo bazico tistega dneva, priključila malo nazaj na greben in zadnji kilometri do Sorice so potem stvar rutine. Midva sva jo ujela, ko je že razpadala in variante za zadnji priključek ni bilo več. Tako sva jo mahnila mimo Kobale v Most na Soči in si iz zraka ogledala, kje bo najbližje pivo. K moji sreči kskšnih večjih kamnov tam ni bilo, pa tudi Alen se je od veselja nad dobrim preletom že primerno ohladil.

Čestitke Alenu za izvrstno letenje po novem terenu in osebni rekord. Prav tako čestitke Robiju za perfektno izpeljano Soriško "klasiko" Sorica-Čampon-Sorica in tudi osebni rekord. Tudi Janiju čestitke za "Bohinjsko magistralo" in hvala za prevoz iz Mosta na Soči nazaj.

Alen še ni prijavil svojega leta, bomo pa klubsko na 7. mestu na OLC-ju. Sezona ULC se konča 15. septembra, imamo pa že plan kako jo bomo zaključili na 6. mestu. Robi, nekaj bo še treba odleteti! ;-)

LP